1. Na računalnik, ki ima priključeno kamero si namestite program Yawcam.

2. Po namestitvi program zaženite. V meniju zgoraj izberite Settings in “Detect webcam”. Izberite kamero, ki jo želite uporabiti.

3. V glavnem oknu, v osnovnem zavihku “Control panel” vključite Stream. S tem je kamera aktivirana.

4. V meniju izberemo Help in “What’s my URL?”, ki nam prikaže spletni naslov za ogled kamere “v živo”.
Primer naslova znotraj domačega omrežja http://192.168.1.4:8081.

5. To je to. Veselo video nadzorovanje!

Program omogoča tudi bolj podrobne nastavitve in podporo snemanju, detektor premikanja, urnik in še veliko drugega s čimer ga  lahko uporabimo tudi za bolj resno (domačo) uporabo. MB

Prvi izmed razlogov je kadar želimo znotraj našega računalnika zaganjati več operacijskih sistemov – tako lahko istočasno na enem računalniku uporabljamo Linux, Windows 7, Windows XP, MAC OS X, DOS, Android ali druge.

Drugi pogosti razlog je namen testiranja ali zgolj preizkušanja programske opreme. Kar na virtualnem računalniku naredimo, ne bo vplivalo na naš fizični računalnik. Tako se lahko učimo kreiranja particij, formatiranja, nameščanja programske opreme, testiranje nastavitev in drugih opravil brez (katastrofalnih) posledic.

Pa se lotimo kreiranja navideznega računalnika

Torej imamo fizični računalnik (npr. 4 GB RAM, 500 GB trdega diska,…) na katerem je nameščen operacijski sistem (npr. Windows 7). Namestili bomo programsko opremo za virtualizacijo – izbrali smo program VirtualBox. Kreirali bomo navidezni računalnik z operacijskim sistemom Linux Ubuntu – glede na zahteve operacijskega sistema Linux Ubuntu bomo navideznemu računalniku dodelili na uporabo 1 GB RAM in 50 GB trdega diska.

1. korak: prenesemo program VirtualBox (izberemo VirtualBox x.x.xx for Windows hosts)

2. korak: namestimo Virtual Box s osnovnimi nastavitvami (med nameščanjem potrdite vse zahteve za namestitev gonilnikov )

3. korak: zaženemo program VirtualBox

4. korak: virtualni računalnik kreiramo s klikom na gumb “New” kjer nas čarovnik popelje preko nastavitev računalnika. Poimenujemo ga “PC Linux Ubuntu”, pod OS Type izberemo Linux Ubuntu, dodelimo mu 1 GB RAM (lahko tudi 512MB), za trdi disk izberemo VDI (VirtualBox disk image), dynamically allocated, velikost 30 GB.

5. korak:kliknemo Create in navidezni računalnik je pripravljen za prvi zagon. Potrebno je vedeti, da je računalnik popolnoma prazen, brez operacijskega sistema. Računalnik zaženemo s klikom na zeleno puščico Start. V kolikor ne vstavimo kakega zagonskega medija (CD/DVD) z namestitvijo operacijskega sistema, nam izpiše sporočilo da ne najde nobene zagonske naprave (FATAL: No bootable medium found! System halted.). Zapremo okno oziroma izklopimo navidezni računalnik.

6. korak: pri fizičnem računalniku bi vstavili CD oz. DVD medij, tukaj pa samo vstavimo ISO sliko z namestitvijo Linux Ubuntu – najdemo in prenesemo jo iz spletne strani – datoteka “ubuntu-11.10-desktop-i386.iso”. Izberemo Settings, kategorijo Storage in + ikono (Add CD/DVD Device) in izberemo prenešeno ISO datoteko.

7. korak: ponovno poženemo naš virtualni računalnik in tokrat se zažene iz CD/DVD medija (bolj natančno ISO datoteke namestitvenega medija) namestitev Linux Ubuntu. Izberemo in sledimo postopku namestitve na trdi disk virtualnega računalnika. Končni rezultat namestitve operacijskega sistema Linux Ubuntu v virtualno okolje VirtualBox je prikazan spodaj.

Glede dodatnih možnosti in nastavitev Oracle VM VirtualBox-a si lahko preberete v navodilih za uporabo na spletni strani.

MB

DNS je kratica za Domain Name System/Service/Server (angleško za sistem domenskih imen).

Distributivno ponujeno ime za omrežja TCP/IP (npr. internet) s prijaznim imenom za računalnike in uporabnike. Čeprav TCP/IP računalniki uporabljajo naslove IP za identificiranje drug drugega, ljudje delajo bolje z imeni. Ponudnik ponuja omrežni sistem za omrežne vire in za reševanje njihovih imen v IP-naslove. Računalniki TCP/IP marsikdaj dostopajo do strežnikov DNS, da jim pošiljajo imena računalnikov do katerih želijo dostop. strežnik DNS komunicira z ostalimi strežniki DNS, da poišče naslov IP, ki je povezan z zahtevanimi imeni in jih pošlje nazaj k odjemalcu, ki je začel komunikacijo s ciljnim sistemom, ki uporablja ta naslov IP. vir: wikipedia

DNS ARNES
DNS1: 193.2.1.66
DNS2: 193.2.1.72

DNS SIOL
DNS1: 193.189.160.13
DNS2: 193.189.160.23

DNS T-2
Osrednja, južna in zahodna Slovenije
DNS 1: 217.18.32.10
DNS 2: 217.72.64.11

Severna in vzhodna Slovenija:
DNS 1: 217.72.64.11
DNS 2: 217.18.32.10

DNS TUŠ TELEKOM
DNS 1: 217.18.32.10
DNS 2: 217.72.64.11

DNS AMIS
DNS 1: 212.18.32.10
DNS 2: 212.18.32.12

DNS TELEMACH
Telemach
DNS1: 84.20.224.66
DNS2: 213.143.65.40

Območje Maribora (Triera)
213.161.0.10
213.161.0.20

Kaj ponuja program? Enostavno in varno hranjenje naših podatkov za prijavo na enem mestu in konec z vašimi težavami pri iskanju in občasnemu “uganjevanju” gesel. Tudi v slovenskem jeziku.

Na katerih napravah lahko program uporabim? Najbolj pogosto ga boste uporabili na vašem osebnem računalniku (Windows, Linux, MAC OS X,…) ali pa še bolje na mobilnih napravah – npr. iPad, iPhone, Android, Blackberry, s čimer boste imeli vaša gesla vedno pri roki. Imate ga lahko shranjenega tudi na USB ključu – kot prenosno programsko opremo. Priročno a ne!

Kje dobim program? Brezplačno si primerno različico prenesete s spletne strani http://keepass.info/index.html.

Ali je program varno uporabljati? Dostop do programa z vašimi gesli lahko zaščitite z enim glavnim geslom (lahko tudi dodatno z datoteko s ključem in/ali še z podatki za prijavo v računalnik). Glavno geslo je zaščiteno z 256 bitnim ključem, kar po domače pove, da je zaščita zelo zelo dobra (primerljiva z uporabljenimi rešitvami pri bankah, varnostnih organizacijah,…).

Ideje kako kreirate dobro geslo si lahko preberete v članku Kako izbrati enostavno in varno geslo lahko pa uporabite tudi orodje za kreiranje gesel, ki ga v KeePass najdete v zavihku Tools/Generate password.

Kot lahko vidite v zgornji sliki, ki prikazuje glavno okno programa KeePass, si lahko vse vaše prijavne podatke shranite v posamezne kategorije – naprimer: Elektronska pošta, Prosti čas, Delo ali podobno.

Posamezne prijavne podatke vnesete v izbrano kategorijo -  naziv gesla, naslov spletne strani, uporabniško ime, geslo – pri tem vam prikaže tudi “kvaliteto” ali moč vašega gesla. Če želite napredno uporabo vas KeePass ne bo razočaral saj boste lahko preiskali kar nekaj dodatnih zavihkov za nastavitev posameznega gesla.

In to je v osnovi to. Enostavno a ne? Sedaj si lahko končno za vsako izmed vaših prijavnih podatkov privoščite kvalitetno geslo.

Katere so prednosti programa KeePass, ki jih velja izpostaviti:
- varnost (256-bit)
- brezplačen, odprtokoden program
- prenosljivost
- avtomatski vnos uporabniških podatkov
- generator gesel
- prilagodljivost

Ne pozabite pa nekaj – vašega glavnega gesla za dostop do programa KeePass, kajti brez njega …

MB

Za to bomo potrebovali nekaj programov:

Vmware: program s katerim bomo virtualizerali  sistem. Da se ga dobiti na njihovi uradni strani za  omejen čas.
Mac OS X Lion VMware Files: Datoteke s katerimi naredimo virtualni disk na katerega namestimo os x lion.
Mac OS X Lion bootable .vdmk File: Slika celotnega osx sistema namesto cdeja da se izognemo različnimi nevšečnostmi z konfiguracijo programa.
VMware Workstation Unlocker: odvisno katero verzijo vmware uporabljate. Več je opisano v link in tudi povezava do prenosa programa.
Namestitev je podrobnejše opisana v spodnjem videu:
http://www.youtube.com/watch?v=mO9VWNCZ67A

1. korak: Program deluje tudi med različnimi verzijami sistema Windows. V kolikor trenutno uporabljate Windows XP ali Windows Vista in nameravate nadgraditi računalnik na Windows 7 ali pa ga kar zamenjati z novim, si orodje za Preprost prenos lahko prenesete tukaj.
Če že uporabljate Windows 7 in ga želite le ponovno namestiti ali zamenjati računalnik, pa vam programa ni treba posebej nameščati. Odprite Start -> Vsi programi -> Pripomočki -> Sistemska orodja. Preprost prenos v sistemu Windows se nahaja tukaj.
Na starem računalniku ali trenutni namestitvi sistema Windows odprite omenjeni program. Za to dejanje boste verjetno potrebovali skrbniško dovoljenje.

2. korak: Prikaže se okno z dobrodošlico, ki vam pove, da z uporabo tega lahko prenesete naslednje podatke:

• Uporabniške račune
• E-pošto
• Dokumente
• Slike
• Glasbo
• Videoposnetke
• Priljubljena spletna mesta
• in drugo

Kliknite na gumb Naprej.

3. korak: Nato morate izbrati, kam želite te podatke shraniti oz. s čim jih boste prenesli v nov računalnik.
Izbirate lahko med:

• kablom orodja za preprost prenos
• omrežjem
• zunanjim trdim diskom ali pogonom USB

Za potrebe lekcije sem izbral slednjo možnost.
Če vas o kateremkoli načinu za prenos zanimajo podrobnejše informacije, kliknite na Kako naj izberem?.

4. korak: Zatem izberite kateri računalnik uporabljate trenutno, saj isto orodje za Preprost prenos v sistemu Windows omogoča izvoz in uvoz datotek in nastavitev.
Ker morate datoteke in nastavitve najprej izvoziti, da jih boste kasneje na novem računalniku ali ponovno nameščenem sistemu Windows lahko uvozili, izberite To je moj stari računalnik.

5. korak: Počakajte, da se zaključi pregled za vašimi podatki v sistemu.
To lahko traja nekaj časa, odvisno od tega, kako velike datoteke imate shranjene na računalniku ter od hitrosti vašega starega računalnika.

6. korak: Po zaključenem pregledu lahko za vsak uporabniški račun posebej, izberete katere datoteke in nastavitve želite prenesti v nov računalnik.
Če nekaterih uporabniških računov ne želite prenesti, preprosto odstranite kljukico pri določenem uporabniškem računu.

7. korak: Ni pa nujno, da prenesete celotne uporabniške račune.
Pri enem izmed računov kliknite na povezavo Po meri in poljubno izberite katere mape in knjižnice želite prenesti.

8. korak: Lahko pa še bolj podrobno izberete katere posamezne datoteke želite prenesti.
Ko imate odprto okence, kjer izbirate med glavnimi mapami in knjižnicami za prenos pri posameznem uporabniškem računu, kliknite na povezavo Dodatno.

9. korak: Odpre se okno Sprememba izbranih možnosti, s katerim lahko tako kot z Raziskovalcem pregledujete vse mape in datoteke na disku ter tiste, ki jih želite prenesti, poljubno označujete s kljukico oz. jim le-to odstranite.
Ko ste izbrali vse pomembne datoteke, ki jih boste še kdaj potrebovali, shranite spremembe in zaprite okno, s klikom na gumb Shrani, desno spodaj.

10. korak: Ko ste z izborom uporabniških računov ter datotek in nastavitev končali, kliknite na gumb Naprej.

11. korak: Preprost prenos v sistemu Windows vam omogoča, da shranjene datoteke in nastavitve tudi ustrezno zavarujete.
Po želji vnesite geslo in ga z vnovičnim vnosom potrdite. Geslo si morate zapomniti, saj ga boste morali vnesti tudi v novem računalniku pri prenosu podatkov. V kolikor gesla ne želite, v polji Geslo in Potrditev gesla ne vnesite ničesar in za nadaljevanje kliknite na gumb Shrani.

12. korak: Sedaj morate datoteko z vašimi podatki in nastavitvami sistema le še shraniti. Izberite zunanji trdi disk oz. USB ključek in kliknite Shrani. Datoteko lahko po želji tudi preimenujete.
Velikost datoteke je odvisna od tega, koliko podatkov (dokumentov, slik, glasbe, videoposnetkov) ste izbrali in kako velike so datoteke.

13. korak: Počakajte, da se shranjevanje datotek in nastavitev konča.
Med tem računalnika ne uporabljajte!
Čas shranjevanja je odvisen od velikosti izbranih datotek za prenos ter hitrosti vašega starega računalnika.
Ko se shranjevanje zaključi in se pri uporabniških računih, ki ste jih izbrali za prenos prikažejo zelene kljukice, kliknite na gumb Naprej.

14. korak: Zatem se prikažejo navodila za nadaljnje ravnanje s pravkar kreirano datoteko z vašimi podatki in nastavitvami.
Priporočam, da si jih preberete. Potem kliknite na gumb Naprej.
Preprost prenos v sistemu Windows sporoči še, da je prenos v tem računalniku končan. Nadaljevati boste morali v novem računalniku. Za zaprtje okna, kliknite na gumb Zapri, desno spodaj.

15. korak: Sedaj lahko ponovno namestite sistem Windows 7 oz. se usedete za nov računalnik.
Vstavite USB pomnilnik v nov računalnik oz. v računalnik z na novo nameščenim sistemom Windows ter odprite, na starem računalniku narejeno, datoteko za prenos.

16. korak: V kolikor ste v 11. koraku nastavili geslo, ga boste sedaj morali vpisati, v nasprotnem primeru pa preskočite na naslednji korak.
Zatem kliknite na gumb Naprej, desno spodaj.

17. korak: Ponovno imate možnost, da izberete katere datoteke in nastavitve želite prenesti v nov računalnik (na voljo so le tiste, ki ste jih izbrali med 6. in 10. korakom).
Če ste jih skrbno izbrali že prej, sedaj preprosto kliknite na gumb Prenesi.
Za pomoč pri ponovnem izboru, pa glejte del lekcije od 6. do 10. koraka.

18. korak: Prenos se začne. Vse kar morate storiti je to, da potrpežljivo počakate, v kolikor ste izbrali veliko količino datotek.

19. korak: Ko se prenos zaključi, vam orodje za Preprost prenos v sistemu Windows, ponudi še možnost ogleda elementov, ki so bili preneseni (Oglejte si, kateri elementi so bili preneseni) ter ponudi seznam programov, ki ste jih imeli nameščene na starem računalniku (Oglejte si seznam programov, ki bi jih morda želeli namestiti v novi računalnik). Pri programih katerih založnik je znan, vam ponudi še povezavo do uradne spletne strani, kjer si program lahko prenesete še v novi računalnik.
Za konec kliknite na gumb Zapri, da zaprete orodje za Preprost prenos v sistemu Windows.
Naj vam ta program olajša prehod na nov računalnik ali zgolj shranjevanje osebnih podatkov pri ponovni namestitvi sistema Windows.

Pri izbiri gesla je pogosta zahteva za vnos najmanj 8 znakov, ki morajo zadostiti vsaj trem izmed štirih kriterijev: velike črke, male črke, števila in simboli. Tudi če teh zahtev ni je dobrodošlo upoštevati zgornje kriterije.

Priporočila za kreiranje dobrega gesla:
• ne uporabljamo osebnih podatkov (rojstnih datumov, imen, priimkov)
• uporabimo kombinacijo različnih znakov (velike črke, male črke, števila, simboli)
• uporabimo dolžino vsaj osem znakov

Kako upoštevati zgornje tri zahteve in si poleg tega geslo še enostavno zapomniti? Uporabimo lahko sledeč postopek. Določimo sklop dveh besed daljših od osem znakov. Kot primer lahko uporabimo besedi »majhen problem«. Odločimo se zamenjati nekatere črke za podobne znake: a za @, o za 0, e za 3, presledek za _ in vsaka beseda se začne z veliko začetnico. Tako postane naše enostavno zapomnljivo geslo tudi zelo varno »M@jh3n_Pr0bl3m«.
Testiranje moči gesla lahko preverimo na spletni strani http://www.passwordmeter.com, kjer smo z uporabo zgoraj opisanega postopka iz zelo šibkega gesla kreirali zelo močno geslo. Enostavno a ne?

To je le eden izmed načinov izbire gesla – izpostavljen je predvsem zaradi njegove enostavnosti in varnosti, ki bo zagotovo zadostovala večine računalniških uporabnikov. Glede naprednega kreiranja in testiranja vašega gesla lahko uporabite tudi spletno storitev Password Haystack.

MB

1. korak: Odprite uradno spletno stran izdelka Revo Uninstaller in na dnu kliknite levi gumb Download za prenos brezplačne različice.
Program namestite tako, kot namestite vsakega drugega.

2. korak: Po uspešni namestitvi se program samodejno zažene.
V pogledu Odstranjevalnik vidite vse nameščene programe.

3. korak: Izberite ali najdite program, ki ga želite odstraniti, ter nanj dvakrat kliknite ali v zgornji vrstici kliknite na gumb Odstrani program.

4. korak: Ko vas Revo Uninstaller vpraša, če ste prepričani, da želite odstraniti izbrani program, kliknite Da, v kolikor to zares želite storiti.

5. korak: V oknu za odstranjevanje programa je najprej potrebno izbrati način odstranjevanja.
Za kar najbolj temeljito odstranjevanje programa in vseh njegovih ostankov iz registra in trdega diska izberite Napreden način. Nato kliknite na gumb Naprej desno spodaj.

6. korak: Odstranjevanje se začne.
Le-to poteka v štirih korakih.
Najprej program (1.) ustvari obnovitveno točko sistema, tako da lahko sistem obnovite na stanje pred odstranitvijo v primeru, da bi se pojavile kasnejše težave, (2.) analizira programske podatke pred odstranitvijo, (3.) zažene vgrajeni (privzeti) odstranjevalnik tega programa, (4.) izvede pregled ostankov datotek in map na trdem disku ter vnosov v registru.

7. korak:Ko se začne izvajati 3. korak – odstranjevanje z vgrajenim odstranjevalnikom, sledite navodilom okna za odstranjevanje programa ter odstranite program tako kot ponavadi iz Nadzorne plošče.
Izberite Uninstall oz. Odstrani ter klikajte Next oz. Naprej.
V tem delu se odstranjevanje vašega programa lahko razlikuje od tega v lekciji, odvisno kateri program odstranjujete.

8. korak: Ko se odstranjevanje z vgrajenim odstranjevalnikom zaključi, v oknu odstranjevanja programa v Revo Uninstallerju kliknite na gumb Naprej, za začetek pregledovanja ostankov datotek in map na disku ter vnosov v registru.

9. korak: Malo počakajte, da se pregledovanje zaključi, potem pa spet kliknite na gumb Naprej.

10. korak: Prikažejo se vnosi v registru.
Pozorno jih preglejte in obkljukajte zgolj odebeljene.
Nato kliknite na gumb Izbriši.

11. korak: Odpre se pojavno okno, ki sprašuje, če ste prepričani da želite odstraniti izbrane elemente registra.
Kliknite na gumb Da ter zatem v oknu za odstranjevanje programa Naprej.

12. korak: Prikažejo se še ostanki datotek in map na trdem disku.
Pozorno jih preglejte ter izberite tiste, ki jih ne potrebujete več, če pa ne rabite ničesar več od tega programa, kliknite kar na gumb Izberi vse.
Nato brisanje potrdite s klikom na gumb Izbriši. V opozorilu zopet kliknite na gumb Da, da se brisanje izvede.
Datoteke in mape bodo premaknjene v Koš, tako da jih lahko še vedno obnovite, v kolikor ste kaj spregledali.
Za dokončno brisanje, morate še izprazniti Koš.

13. korak: Pojavi se lahko še eno opozorilo, ki pravi, da bodo nekatere datoteke izbrisane, ko boste prihodnjič ponovno zagnali sistem.
Kliknite na gumb V redu in potem v oknu za odstranjevanje programa na gumb Naprej.

14. korak: S tem je odstranjevanje programa ter njegovih ostankov datotek in map ter vnosov v registru zaključeno. Za zaprtje okna za odstranjevanje programa, kliknite na gumb Konec.
Revo Uninstaller lahko zaprete, priporočam, da ponovno zaženete sistem, da se vse dokončno odstrani.
Na vašem računalniku sedaj ne bi smelo biti več sledi o tem programu.

1. korak: Pripravite fotoaparat in obvezno tudi trinožno stojalo, sicer vam bo lahko na koncu zelo žal, ko se fotografije med seboj ne bodo dobro ujemale.

2. korak: Ko ste našli čudovito pokrajino za fotografiranje panorame, postavite stojalo in nanj namestite fotoaparat. Poskrbite, da bo stojalo stabilno stalo in so vsi vijaki priviti, da se fotoaparat ne bo premikal.
Odvijte vijak (ponavadi na glavi stojala, tik pod fotoaparatom, ki je nameščen nanj), da boste fotoaparat lahko obrnili v portretni način in nato vijak spet privijte, da se fotoaparat ne prevrne nazaj.
Fotografirali bomo v pokončnem načinu, saj se bodo tako robovi fotografij manj popačili, potrebovali pa bomo tudi več fotografij in nastala bo boljša panorama.

3. korak: Nastavite belino na fotoaparatu in je ne pustite na avtomatski nastavitvi, saj se lahko na različnih fotografijah spremeni, česar si pa res ne bi želeli. Priporočam da belino nastavite na Cloudy (za fotografiranje oblačnega vremena).

4. korak: Fotoaparat nastavite na programiran način P. Nastavite ISO vrednost na najmanjšo možno (ponavadi je to 100), tako da bo prisotnost šuma kar najmanjša.
Če fotografirate zunaj (in glede na to da fotografirate panoramo, to verjetno delate zunaj), bi moralo biti dovolj svetlo. Pritisnite tipko za fotografiranje (sprožilec) do polovice oz. naredite poskusno fotografijo in odčitajte hitrost zaklopa (npr. 1/160) in odprtost zaslonke (npr. f/9).

5. korak: Sedaj fotoaparat preklopite na povsem ročni način M. Tukaj sedaj nastavite take vrednosti (hitrost zaklopa in odprtost zaslonke), kot ste jih dobili s polovičnim pritiskom sprožilca (ostrenjem) oz. testnim posnetkom.
To je bilo potrebno storiti zato, da kasneje ko boste pogledali fotografije na računalniku, bodo vse enako svetle oz. temne ter imele enako globinsko ostrino.

6. korak: Sedaj naredite prvi posnetek in izklopite samodejno ostrenje ter medtem če se le da ne premaknite obročka za ostrenje, tako da ostane enako izostreno.
S tem smo preprečili, da bi bile fotografije različno izostrene.
Priporočam, da izklopite tudi stabilizator slike, saj fotografirate na stojalu in ga tako ne potrebujete. Stabilizator slike pa išče in s tem proizvaja manjše tresljaje, vendar teh ne želimo in tako za fotografiranje na stojalu ni potreben.
Uporabnikom DSLR fotoaparatov za še bolj ostre slike priporočam uporabo zaklepa zrcala (kar lahko nastavite v meniju), da preprečite še tako majhne tresljaje.

7. korak: Uporabljajte proženje z daljinskim prožilom, če ga imate oz. nastavite samosprožilec (na 2 s).
S tem smo preprečili, da bi fotoaparat na stojalu vsakič ko bi prožili preko gumba na njem preveč sunili, kar pa ne bi bilo dobro za končen rezultat. Namreč, če uporabljate samosprožilec, se tresljaji, ki ste jih povzročili s pritiskom sprožilca, do dejanskega proženja že lepo poležejo.

8. korak: Če nimate prazne spominske kartice je dobro, če si zapomnite katera je prva fotografija panorame in katera zadnja.
Lahko pogledate s kakšnim zaporednim št. ju je fotoaparat poimenoval ali pa npr. na prvi in zadnji fotografirate še svoj prst (ki ga boste na koncu tako ali tako lahko odrezali, lahko pa potem prvi in zadnji posnetek ponovite).

9. korak: Naredite še ostale fotografije, tako da vsaka naslednja prejšnjo prekriva za približno 1/3.
Tako bo program na koncu fotografije lažje združil oz. jih v nasprotnem primeru sploh ne bi.
Fotografirajte čim hitreje, saj se narava lahko hitro spreminja. Oblaki se premikajo, če precej zavlačujete, se lahko začne spreminjati tudi svetlost, lahko vam kdo ki se slučajno tam sprehaja pokvari panoramo itd.

10. korak: Nastale fotografije uvozite v računalnik in se prepričajte, da jih imate pravilno obrnjene, sicer poskrbite, da ne bo vaš svet stal narobe obrnjen.
Pojdite na spletno stran: http://research.microsoft.com/en-us/um/redmond/groups/ivm/ICE/ in prenesite ustrezno (32- ali 64-bitno) namestitveno datoteko programa Microsoft Image Composite Editor (ICE), ki bo fotografije združil v panoramo.

11. korak: Po uspešni namestitvi program odprite.
Izberite File/New Panorama… ali preprosto pritisnite tipki CTRL + N.

12. korak: Z Raziskovalcem najdite fotografije panorame, jih označite in kliknite na gumb Odpri.

13. korak: Počakajte, da program opravi svoje delo in fotografije združi v eno samo.
Če ste upoštevali nasvete fotografiranja, potem bi morala nastati odlična panorama, kjer se sploh ne vidi, da je sestavljena iz več fotografij.

14. korak: Z vlečenjem pik na navideznem okvirju lahko panoramo obrežete. Samo nastavite območje in spremembe se bodo uveljavile ob shranjevanju.
Malo naprednejši uporabniki, pa se lahko poigrajo še z drugimi možnostmi, ki jih program ponuja.

15. korak: Na desni izberite gumb Export to disk…, če želite panoramo shraniti kot običajno fotografijo. Z Raziskovalcem izberite, kam želite panoramo shraniti in jo poljubno poimenujte. Shranjevanje lahko traja malo dlje, kot pri običajnih fotografijah.
Lahko pa jo tudi naložite v storitev Photosynth, če izberete Publish to Web… Več o storitvi Photosynth tukaj.

16. korak: V primeru, da ste se držali navodil, bi vam panorama morala uspeti in boste dobili nekaj takega.
No, ne povsem; ne dvomim, da bo vaša panorama lepša, saj si boste verjetno izbrali boljši motiv, kot sem jaz tegale uporabil samo za primer v lekciji.

1. Povezovanje naprav

Računalnik: na računalniku boste potrebovali mrežno kartico – namenjena samo za ogled IPTV kanalov. OPOMBA: Če boste želeli hkrati uporabljati tudi internetne storitve boste potrebovali dodano mrežno kartico (lahko tudi brezžično).
Usmerjevaljnik: na usmerjevalniku vstavite mrežni kabel v Video port (default nastavitev video porta za usmerjevalnik DrayTek Vigor 2700V je LAN 3). Drugi konec mrežnega kabla pa v mrežno kartico v računalniku. Slika spodaj – točka 2.

2. Nastavitev računalnika

Mrežni kartici, namenjeni za ogled TV vsebin, nastavite IP naslov npr. 1.1.1.1 in masko omrežja npr. 255.255.0.0

Primer namestitve za program MulticastTV
Namestite si program za ogled naprimer MulticastTV. Zaženite ga in v meniju izberite Možnosti / Nastavitve. V zavihku Osnovno in pod kategorijo “Mrežna kartica priklopljena na IPTV omrežje” izberite pravo mrežno kartico. Sedaj imate možnost uporabiti obstoječo listo TV kanalov, ki jo nadete tukaj (playlist Tus telekom MulticastTV.txt) ali pa TV kanale poiščete “ročno” na sledeč način: spodaj v kategoriji “Nastavitve iskalca kanalov” določite IP rang od 239.10.30.1 do 239.10.30.255, port (vrata) nastavite na 1234. Kliknite gumb Išči in našel vam bo vse obstoječe kanale. Sledi le še ogled TV kanalov na računalniku.

Primer namestitve za program VideoLAN – VLC
Za program VLC lahko playlisto TV kanalov Tuš telekom dobite tukaj (Tus telekom XBMC.txt). Končnico datoteke spremenite iz txt v m3u.
Ročno pa uporabite spodnje nastavitve.
Protokol: UDP
Naslov: @239.10.30.n   n=1-255
Vrata: 1234

Primer namestitve za program XBMC
Za program XBMC lahko uporabite playlisto TV kanalov Tuš telekom kot pri programu VLC (Tus telekom XBMC.txt). Končnico datoteke spremenite iz txt v m3u.

MB